
Občina Dravograd je izdala knjigo Dravograd zgodba o povezanosti, ki predstavlja novo promocijsko pridobitev in bogati domoznansko zbirko. Kot tretja monografija nadaljuje predhodni in zaokroža pogled na Dravograd v aktualnem času in prostoru na temeljih bogastva kulturne dediščine, naravnih danosti in ustvarjalnosti domačinov.
Zasnova knjige je začela nastajati spomladi 2024, ko je župan Anton Preksavec imenoval uredniški odbor v sestavi mag. Aleksandra Gradišnik, Robert Preglau, Brigita Rajšter, mag. Jerneja Ravnik in dr. Branko Vreš, obenem pa so se na pobudo za sodelovanje odzvali številni sodelujoči avtorji in podporniki. Vsi skupaj so s svojim pozitivnim odzivom, s prispevki in vsebinskimi podlagami ter s pestrostjo fotografskega fonda soustvarili raznolikost in originalnost pripovedi, kar prežema monografijo na vseh 376 straneh.
Vsebina knjige je zaokrožena v štirih poglavjih, prvi vsebinski sklop je strnjen pod naslovom Osvetlitev značilnosti Dravograda in izstopajočih karakteristik zadnjega obdobja. Tu so povzete ključne značilnosti naravnih danosti ter njihov vpliv na zgodovinski razvoj, čemur sledi kratka predstavitev gospodarskega in družbenega razvoja Dravograda v 3. tisočletju. Jedro poglavja tvori oris življenjskega in delovnega prispevka k razvoju in prepoznavnosti Dravograda, ki so ga ustvarili častni občanki in častni občani Dravograda ter nekdanja županja in župan, skupaj s pregledom vseh občinskih nagrad in priznanj ter županovih grbov, podeljenih posameznikom in organizacijam na družbenem in gospodarskem področju.

Drugo poglavje, Sprehod med zanimivostmi za domačine in obiskovalce, izpostavlja nova spoznanja na področjih zgodovine in narave ter geografskih značilnosti. Prispevki predstavljajo strokovne dopolnitve temeljnih vsebin predhodnih monografij z novimi segmenti. Med viri in literaturo pa bodo vedoželjni bralke in bralci našli možnosti za nadaljnje širše iskanje vsebin tako na področjih kulturno-zgodovinske dediščine kot naravnih vrednot. Pomen Dravograda skozi zgodovino podkrepijo članki: Arheološka podoba Dravograda z okolico, Manj znana (starejša) zgodovina Dravograda, Klavže in mitnice v Dravogradu skozi čas, Okupatorjevo nasilje na območju Dravograda. Zgodovinske posebnosti so hkrati vkomponirane v mozaik številnih javnih in tudi zasebnih muzejskih zbirk. Geografski oris, zaobjet pod naslovom Odsev preteklosti v današnji podobi pokrajine, je podkrepljen z najsodobnejšimi tematskimi kartami. Narava, njene značilnosti, posebnosti in vrednote, je predstavljena skozi novejše raziskave – Rastlinske zanimivosti, redkosti in novitete, Ptičji svet, Kačji pastirji, Dnevni metulji, Nočni metulji – ter z dogajanjem mednarodne konference Življenje v porečju Drave in s predstavitvijo posebnosti območja čezmejnega Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka. Obenem zanimivosti in dognanja kot vsebinski členi dopolnjujejo občinske in mednarodne tematske, planinske, pohodne in kolesarske poti. V obdobju zadnjih desetletij so se ob razvejani mreži planinskih poti ustvarile pomembne kolesarske povezave. Z namenom vpetosti zgodovinskih korenin in naravnih zakladov v aktivno življenje domačinov ter za širšo prepoznavnost zanimivosti Dravograda se vsebine navezujejo na raznolikost turistične ponudbe v občini. Za prostorsko preglednost ponudbe in vsebin na območju Dravograda se poglavje sklene s kartama območij občine in mesta.

Sodoben Življenjski utrip Dravograda v času in prostoru je slikovito zajet v tretjem poglavju, ki pooseblja današnji način sobivanja družbene in gospodarske sfere, obenem pa s prepletenostjo zrcali kakovost življenja v Dravogradu. Obsežen sklop predstavitev začenjajo najprej krajevne skupnosti in domala vsa aktivna društva in zveze v občini s svojimi raznolikimi področji delovanja in oblikami organiziranosti ter obenem z dosežki njihovih članov. Predvsem učinkovita pomoč, kadar je potrebna, izmenjava izkušenj, uresničitev talentov, skrb za zdravje in veselje v druženju sestavljajo močan skupni imenovalec raznovrstnih društvenih aktivnosti. Najstarejšo tradicijo nadaljujejo dravograjski gasilci in ojstriški godbeniki, katerih začetki segajo v sredino 19. stoletja, velik pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja osamosvojitvenih prizadevanj gojijo člani domoljubnih društev, raznolikost kulturnega prostora ter športne in rekreacijske infrastrukture Dravograda, kot tudi pogojev za humanitarno dejavnost in širšo paleto socialnih aktivnosti, povezanih z značilnostmi domačega okolja, pa omogoča številne oblike organizirane dejavnosti za aktivne in ustvarjalne posameznike različnih generacij.
Ponazoritev prežetosti družbenega in gospodarskega razvoja z življenjskim utripom tvorita aktualni sliki obeh polj, ki celovito zaobjemata strukturo ključnih nosilcev družbene sfere in gospodarskih razvojnih impulzov. Občina skozi naloge lokalne samouprave vzpostavlja orientacijo plodnega sodelovanje vseh z namenom krepitve in uresničevanja razvojnih pobud. V procesu nastajanja knjige so s svojo vključenostjo zavodi in strokovne službe ter družbeno angažirano gospodarstvo obogatili vsebino in dodali k poznavanju njihovega področja dela, kar potrjuje okrepljen pomen skupnega razumevanja razvojnih prizadevanj ter nadaljnje gradnje identitete Dravograda skozi prizmo povezanosti.

Jedro zgodbe, povezanost, je bistvena značilnost Dravograda. Prepričljiva moč vzajemne zavzetosti za boljši današnji in jutrišnji življenjski in delovni utrip Dravograda osvetljuje znanje generacij za premoščanje razmer. In prav mostovi, bodisi zgrajeni preko rek zaradi boljših prometnih povezav bodisi ustvarjeni med ljudmi zaradi pomena zaupanja, zgovorno pišejo zgodbo in karakter Dravograda.
Pogled v prihodnost Dravograda v smeri trajnostnega razvoja je četrti vsebinski sklop, ki temelji na strateškem razvojnem načrtovanju Občine Dravograd, kar obsega pet razvojnih stebrov: gospodarstvo, okolje, promet, izobraževanje in kakovost življenja. Prioritetna področja so predstavljena skozi najpomembnejše projekte, ki zagotavljajo razvojno osredotočenost Dravograda.

Od uvodnega Odstiranja zgodbe teče rdeča nit pripovedi do zaključnih misli, ki se strnjene pod naslovom Poti povezovanja za sočlovečnost in soustvarjanje, v knjigi in na njenem ovitku s panoramskimi motivi vseh petih krajevnih skupnosti, osredotočijo na atribute Dravograda: »Prostrana razgibanost življenjskega prostora Dravograda, zaokrožena v mnogoterih značilnostih pokrajine in tukajšnjih prebivalcev, se odstira v podobi sedanjega časa. Podstat zgodovinskega spomina, kulturna dediščina, ki kroji vlogo občine na stičišču poti ter ob sotočju koroških rek tudi na začetku tretjega tisočletja, vedno znova podkrepi dejstvo, da je ob prostorski in časovni razvejanosti ključna pripravljenost za skupno premoščanje izzivov. Ob obilju izkušenj preveva zgodbo Dravograda v jedru vsakdana klenost tukajšnjih ljudi, skupaj s pomenom sobivanja in spoštovanja življenjskega zanosa. Energija slednjega se dopolnjuje s prvobitnostjo narave in z bogastvom naravnih danosti, da očarljivi pogledi na Dravograd ustvarjajo zakladnico nepozabnih spominov.«
Nepozabno pa bo tudi obdobje ustvarjanja monografije, saj se je z vsebinskim, fotografskim, kartografskim, lektorskim in oblikovalskim delom povezalo preko 160 posameznikov, nastajanje knjige, natisnjene v 1000 izvodih, pa je podprlo kar 25 ključnih nosilcev gospodarskega razvoja v občini.