Dom ljudi, ki imajo za seboj že desetletja življenja, nešteto zgodb, izkušenj, preizkušenj in lepih trenutkov. Prav nanje pogosto gledamo kot na tihe učitelje, od katerih se lahko učimo, kaj je v življenju res pomembno. Ko pridem v dom, najprej pomislim na obraze in nasmehe, na stisk roke, pogovor ob kavi, vprašanje, kako je minila noč, in na vse tiste majhne trenutke, ki pogosto povedo veliko več kot velike besede. Prav ljudje so tisti, ki nekemu prostoru dajejo občutek doma. In tako je tudi pri nas … Vsak človek, ki prestopi prag našega doma, s seboj prinese svojo življenjsko zgodbo. Z njo pridejo leta dela, družina, ljubezni, izgube, zmage, skrbi in spomini. Naša naloga ni, da te zgodbe nadomestimo, temveč da jih spoštujemo, in jim damo prostor tudi v novem obdobju življenja. Zato verjamem, da kakovosti našega dela ne določajo samo standardi in sodobna oprema. Kakovost se pokaže predvsem v odnosu. Naj bo naš dom tudi v prihodnje prostor, kjer se človek počuti sprejetega, kjer je slišan ter spoštovan. In s ponosom pravim, da je naš dom tisti dom, kjer so vrata vedno odprta. To je tudi moj dom. Kot marsikdo pravi: »Naš črneški dom.«