Po vsem svetu je september zaznamovan kot svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. To obdobje je namenjeno ozaveščanju o Alzheimerjevi bolezni in vseh drugih oblikah demence, zmanjševanju stigme ter predvsem sporočilu, da človek z demenco nikoli ne sme ostati sam. Vsak september se posamezniki, organizacije, strokovni delavci, svojci in številni drugi povežejo z enim samim namenom – da bi bilo o demenci več znanja, več razumevanja in več sprejemanja. Svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni je bil uveden leta 2012, da bi organizacije po svetu lahko svoje aktivnosti, povezane z ozaveščanjem in destigmatizacijo, razširile skozi ves september.

Spominjamo se, da je demenca več kot le diagnoza. Dotika se človeka, njegove družine, prijateljev in celotne skupnosti. Za človekom z demenco je življenjska zgodba, polna (izgubljenih) spominov, odnosov, dosežkov, veselja in tudi težkih trenutkov. Zato je najpomembneje ravno to, da ga ne opredeljujemo po njegovi diagnozi, temveč ga vedno in povsod vidimo kot človeka – z njegovimi potrebami, željami in pravico do kakovostnega življenja.

Moto letošnjega leta je Zgodnja diagnoza – boljša prognoza. Prej ko izvemo, več lahko storimo. Pravočasna diagnoza nam omogoča boljše in lažje načrtovanje nadaljnjega življenja, dostop do podpore in pravočasne obravnave. Hkrati pa daje osebi z demenco in njenim svojcem možnost, da se pripravijo.

Leta 1994 pa je bil 21. september razglašen za svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Je osrednji dan septembrskega dogajanja. Takrat se po številnih državah dogajajo različne aktivnosti – predavanja, strokovna srečanja, informativne akcije, kulturni dogodki, dobrodelne prireditve in predvsem Sprehodi za spomin. Tudi pri nas smo se že tradicionalno podali na Sprehod za spomin. Združili smo se stanovalci, zaposleni, svojci, prostovoljci in otroci vrtca Črneče ter učenci podružnične OŠ Črneče. Ko se na sprehodu zberejo različne generacije, postane sporočilo tega dne še močnejše: »Demenca je stvar nas vseh!« Sprehod za spomin je zato tudi simboličen. Hodimo skupaj, včasih za tiste, ki sami ne morejo več hoditi. Hodimo za njihove spomine, za njihove zgodbe in za vse trenutke, ki jih demenca ne sme izbrisati iz našega spomina.

Kajti spomin ni samo tisto, česar se oseba z demenco še lahko spomni. Spomin so tudi ljudje, ki ostanejo ob njej. In morda je prav to najlepše sporočilo septembra – da ne pozabimo tistih, ki zaradi bolezni počasi izgubljajo svoje spomine. In zato hodimo … Hodimo skupaj. Za spomin. Za razumevanje. Za dostojanstvo. Za človeka.