Saša je izredno pozitivna umetnica, ki na svoji slikarski poti znova in znova išče izzive, se izpopolnjuje in skozi različna izobraževanja raste likovno in osebnostno. Njena izjemna strast do slikanja jo žene po čudoviti poti spoznavanja te čarobne umetnosti, ki ji nudi notranje izpopolnjevanje in ji prinaša tako mir kot nemir. Mir ob ustvarjanju, ko se potopi v svoj svet in ga poskuša čim bolje prek platna deliti z drugimi, ter nemir, tisti prijetni, žgečkljivi, ki jo vabi, da si želi usvojiti še več znanja in nadgraditi svoje umetniško delo. Na svoji likovni poti je vseskozi željna rasti, kar se je odražalo tudi na razstavi. Saša je aktivna članica Likovne sekcije KD Dravograd, redno se udeležuje skupinskih razstav, sodeluje pa tudi na tematskih razstavah, ki jih vsaki dve leti razpiše JSKD. Ob njenih delih je razstavljala še njena mlada prijateljica Neja. Odprtje razstave so s čudovitimi skladbami popestrile Melanie Veselko in Suzana Makič ter Lucija Ropič Prevolčič.

Saša pa je ob tej priložnosti za vse navzoče pripravila še eno presenečenje, za katero ni vedel nihče. Izdala je namreč prvo avtorsko otroško slikanico z naslovom »Metulj, ki je nosil očetov glas«, za katero je sama napisala besedilo in narisala ilustracije. Nastala je iz ljubezni do svojega pokojnega očeta Mirana. Govori o deklici Elanori, ki na travniku sreča zlato-modrega metulja in v njegovem nežnem šepetu prepozna glas svojega očeta. Skozi zgodbo Elanora spozna, da ljudje, ki jih imamo radi, nikoli zares ne odidejo.