Obiskali smo bivalno skupnost oseb s posebnimi potrebami, kjer so nas pričakali prijazni nasmehi in topla dobrodošlica. Skupaj smo ustvarjali pisano jesensko listje iz papirja. Na vsak list smo zapisali lepo misel, prijazno besedo ali željo, ki prihaja iz srca. Nato smo svoje misli predstavili in pritrdili na veje drevesa. Nastala je pisana jesenska krošnja lepih želja. Ob obisku sem pomislila, da ni pomembno, kako je kdo videti, ampak da je prijazen in dober človek. Naše druženje smo popestrili s petjem ob spremljavi kitare. Seveda pa ni manjkalo niti sladkega razvajanja! Pogostili so nas z odličnim čajem, slastnimi piškoti in sočnimi mandarinami. V šolo smo se vrnili veseli in polni lepih vtisov. Spoznali smo, da smo si ljudje med seboj različni, a si vsi želimo prijaznosti, prijateljstva in sprejetosti.