Z namenom krepitve zdravja, preprečevanja bolezni in s tem zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti ter omogočanja boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov v vseh slovenskih občinah že deveto leto zapored pod okriljem strokovnjakov NIJZ nastajajo vsebine Zdravje v občini. Pregled večletnih podatkov za Slovenijo kaže, da nas je bilo v zadnjih letih nekoliko več, postali smo še malo starejši, bolj izobraženi in delovno aktivnejši. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili več bolniško odsotni in se posluževali več pomoči na domu. Ponovno smo zabeležili zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali. Kako zdravi pa smo Dravograjčani?
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev Dravograda je trajala povprečno 29,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 21,7 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji prav tako. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,2. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 35 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.

Pri dejavnikih tveganja za zdravje so ugotovili, da je telesni fitnes dravograjskih otrok blizu slovenskemu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 80,0 %, v Sloveniji pa 71,4 %. Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 69,9 %, v Sloveniji pa 63,4 %.