Med njimi je bil tudi Jožef Osojnik, ki je moral zaradi hudih ujm zapustiti svoj dom. Ker je bil njegov domači kraj Črna na Koroškem popolnoma odrezan od sveta, so ga k nam pripeljali s helikopterjem. To se mu pač ne zdi nič posebnega, saj se je z njim prevažal že med služenjem vojaškega roka. Hitro se je privadil novemu okolju in se odločil, da svojo začasno namestitev spremeni v stalno.

Jožef Osojnik je 88-letni stanovalec, ki ga »nikoli ni doma«. Po navadi ga najdemo na terasi pred domom ali pa v recepciji, kjer se zamoti z barvanjem pobarvank. Vedno je  nasmejan in poln življenja. Po poklicu je električar, po duši pa veseljak. V domu ni praznovanja, ki bi minilo brez njegovih plesnih korakov.  V mladosti je rad pletel koše in izdeloval lesene igračke kolovrate, zdaj pa se rad druži s stanovalci in se zaposli  s kakšnim opravilom okoli doma, pa naj se presajajo rože, ureja okolica doma, grabi zelenico, on je zraven s svojo dobro voljo v enem žepu in širokim nasmehom v drugem.

Jožef je s svojo zgodbo in dejanji pokazal, kako pomembno je, da v kriznih časih najdemo nove načine, kako se povezati in najti smisel. Dom starostnikov zanj ni le streha nad glavo, temveč mu je postal pravi dom, kjer je našel svoje mesto.