V zadnjih letih policija opaža občuten porast spletnih prevar, ki se vse bolj profesionalizirajo. Ne gre več za osamljene posameznike z lažnimi profili, temveč za dobro organizirane kriminalne skupine, ki delujejo kot klicni centri. Tarča je praktično vsakdo, od mladih uporabnikov do upokojencev, od podjetij do popolnih začetnikov na internetu.

Med najpogostejšimi prevarami izstopajo lažna investicijska vlaganja. Skoraj vedno se začne pri oglasu za “hiter zaslužek”, ki vodi na preprost obrazec za vpis osnovnih podatkov. Sledi telefonski klic samooklicanih finančnih svetovalcev, ki oškodovanca prepričajo v namestitev programa za oddaljeni dostop. Ko goljufi prevzamejo nadzor nad računalnikom, ustvarijo navidezno platformo z lažnimi prikazi dobička. Pogosto celo izplačajo manjši znesek, da ustvarijo vtis zaupanja, nato pa od oškodovanca izsilijo nova nakazila. Ko ugotovijo, da denarja ni več, preprosto izginejo in zaprejo dostop do “računa”.

Veliko podjetij je v zadnjem času doživelo t. i. BEC goljufije, pri katerih storilci prestrezajo elektronsko pošto med poslovnimi partnerji. Preiščejo komunikacijo, nato pa kupcu pošljejo ponarejen račun z drugačnim bančnim računom. Ker je vse videti verodostojno, podjetja pogosto šele ob opominu za neplačan račun ugotovijo, da so nakazala denar denarni muli.

Pogosta je tudi spletna prodaja blaga, ki nikoli ne prispe. Žrtve najdejo izjemno ugodne ponudbe, pogosto celo avtomobile ali delovne stroje, nakazila pa so pogoj za “rezervacijo”. Po plačilu sledi tišina. Podobno delujejo romantične prevare, pri katerih se storilci več mesecev izdajajo za zdravnike, vojake ali delavce na naftnih ploščadih. Ko oškodovanca čustveno ujamejo, sledi vrsta izmišljenih stroškov, ki jih je treba plačati, da bi se »ljubljena oseba« lahko vrnila domov ali poslala paket.

Nigerijske prevare so stare, a se še vedno pojavljajo. Osnova je obljuba visokega dedovanja ali velike nagrade, ki pa zahteva plačilo “stroškov postopka”. Zneski oškodovanj so presenetljivo visoki, pogosto tudi več deset tisoč evrov. Posebej pogoste postajajo tudi t. i. Microsoft prevare, kjer goljufi kličejo naključne številke in se predstavljajo kot tehnična pomoč. Oškodovance prepričajo, da je računalnik okužen in zahtevajo oddaljen dostop ter plačilo “servisa”. Včasih pridobijo celo dostop do spletne banke.

Goljufi posegajo tudi po denarnih mulah – osebah, ki za manjše plačilo prejemajo nakazana sredstva in jih nato prenakažejo naprej. Velikokrat sploh ne vedo, da sodelujejo pri pranju denarja, a kazenska odgovornost je vseeno njihova.

Skupni imenovalec vseh prevar je izraba zaupanja in nepazljivosti. Policija opozarja, da je ključna previdnost: nikoli ne posredujemo osebnih ali bančnih podatkov neznancem, nikomur ne dovolimo oddaljenega dostopa do računalnika in pred vsakim nakazilom preverimo podjetje ali posameznika. Če sumimo, da smo bili žrtev goljufije, moramo zadevo takoj prijaviti policiji in banki, saj je čas pri tovrstnih kaznivih dejanjih odločilen.