Sončni mrk nastane, ko se Luna na svoji poti okoli Zemlje znajde natančno med Zemljo in Soncem ter s svojo senco prekrije del našega planeta. Čeprav je Luna približno 400-krat manjša od sonca, je Sonce približno 400-krat bolj oddaljeno, zato sta njuna navidezna premera na našem nebu skoraj enaka. Kadar se geometrija dovolj natančno ujame, lahko Luna sončevo ploskev popolnoma prekrije in nastane popolni sončni mrk. V ozkem pasu, kamor pade Lunina najtemnejša senca oziroma umbra, se za kratek čas stemni skoraj kot ponoči, pokažejo se svetlejše zvezde in planeti, okoli črnega Luninega diska pa postane vidna Sončeva korona. Nekaj sto ali tisoč kilometrov stran Luna sonca ne prekrije v celoti in opazujemo le delni mrk. Sončni mrk se sicer ne zgodi ob vsakem mlaju, saj je Lunina tirnica glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli sonca nagnjena za približno pet stopinj.

Popolni mrk je bilo mogoče opazovati predvsem v severni polovici Španije. V pasu totalitete je bil tudi skrajni severozahodni del Portugalske. Najdaljša popolna faza je trajala približno 2 minuti in 18 sekund, območje največjega mrka pa je bilo v bližini Islandije.
V Dravogradu je bila zakritost približno 80-odstotna. Mrk se je pri nas začel okoli 19.24, največja faza pa je nastopila približno ob 20.10, ko je bilo Sonce že nizko nad zahodnim obzorjem. 

Za spremljanje dogodka je bilo treba v Dravogradu poiskati višjo lego, saj je Sonce že pred osmo zašlo za Libeliško goro. Nekaj ljudi je mrk spremljalo na gradu in pri Hudopisku, veliko več pa jih je bilo na Treh križih. In to ne samo iz naših krajev, saj so se na priporočilo različnih spletnih orodij menda tja pripeljali tudi od dlje. 

Tam gor je bil pogled proti avstrijskim Alpam naravnost idealen. Gledanje skozi varilske filtre je bilo najvarnejše početje, mnogi pa so se znašli tudi s fotoaparati in telefoni z ročnimi nastavitvami ter minimalno osvetlitvijo. Žal so potem okoli osme ure, ko bi moral biti dogodek najbolj veličasten, avstrijsko Koroško prav nad Alpami prekrili oblaki. A tudi zakritost pred tem je bila vredna ogleda.
Naslednji delni mrk bo že 2. avgusta prihodnje leto, zakritost pa bo precej manjša, le okoli 50 odstotkov. Mrk bo viden med 10. uro dopoldne in približno pol enih. Sonce bo takrat popolnoma zakrito na severu Afrike. Zadnji delni mrk v Dravogradu je bil konec marca lani, a je bil s 4,5-odstotno zakritostjo praktično nezaznaven. Delni mrki niso tako redki: oktobra 2022 je bila zakritost v Dravogradu 37-odstotna, leta 2015 pa 68-odstotna. Kaj pa popolna tema?

Popolnega sončnega mrka današnje generacije pri nas še niso doživele. Če bo vreme sodelovalo, bo Dravograd naslednjič zares padel v Lunino senco 3. septembra 2081, ko bo popolna faza trajala približno 4 minute in 3 sekunde ter se bo ob devetih zjutraj še enkrat popolnoma stemnilo. A tega dogodka večina od nas ne bo doživela, naši najmlajši pa bodo takrat stari že blizu 60 let. V Dravogradu popolnega sončnega mrka ni bilo že 184 let. Nazadnje je Luna Sonce nad Dravogradom popolnoma zakrila 8. julija 1842. Do popolnega mrka v Dravogradu septembra 2081 bo tako minilo kar 239 let.

Čeprav so nam Avstrijci »pokvarili« mrk tik pred zahodom sonca, pa so marsikje ljudje ta spektakel izkoristili tudi za druženje. Ko je Sonce nad Dravogradom zašlo, smo na Treh križih še vedno našteli vsaj deset avtomobilov, ob njih pa predvsem mlade, ki so čakali na naslednji dogodek – vsakoletne zvezdne utrinke. Ker tam zgoraj praktično ni svetlobnega onesnaženja, bi lahko bila ta lokacija še ena od odličnih priložnosti, ki jih ponuja naš Dravograd.