Danaja Grebenc je virtuozinja na harmoniki. Pri 17 letih se lahko pohvali z dosežkom, ki ni uspel še nikomur, kljub temu pa ostaja skromna in prijazna mladenka. In nadvse prijetna sogovornica.

Vsako pomlad popestri življenje v Dravogradu razstava pirhov Lotke Nenadić, ob koncu jeseni pa predbožično vzdušje pričarajo njeni adventni venčki, ki jih je tudi letos v novembru razstavila v Infopisarni. V njene izdelke, ki se ponašajo tudi s prestižnim nazivom izdelka domače slovenske obrti, je vloženega ogromno dela, pri čemer Lotki pomaga njen mož Vitko.

Marijan Pušnik je v Dravogradu sinonim za nogomet. Čeprav ga v vlogi uspešnega trenerja poznajo daleč onkraj meja občine in tudi onkraj meja Slovenije, se njegov pečat najbolj intenzivno pozna prav v domačem kraju. Vse od šestdesetih let, ko se je kot fantič podil po okoliških hribih, do danes, ko so po njegovi zaslugi številne generacije otrok zrasle v aktivne in zdrave odrasle, sodeluje pri oblikovanju življenja v Dravogradu.

Dravograd se ponaša s pohvalnim številom mladih in perspektivnih športnikov. Ob splošni popularnosti športov kot so nogomet, košarka in odbojka, je razumljivo, da se večina mladih odloči za trening enega izmed njih, nekateri pa si izberejo tudi kakšen malce manj običajen šport. Tako se je odločil tudi Robi Marošek.

Bojan Zavec je bil kot poveljnik Civilne zaščite v dveh tednih po poplavah nenehno v pogonu. Kot nekdo, ki ga prostovoljstvo spremlja že vse življenje, je sicer doživel že marsikatero zahtevno situacijo, kjer so bila ogrožena življenja in premoženje ljudi, tokratno povodenj pa je ocenil kot najhujše izredne razmere.

Miran Korošak je v avgustovskih poplavah, ki so prizadele Dravograd, kot član štaba Civilne zaščite odigral pomembno vlogo. K temu je pripomogla njegova iskrena želja pomagati, pa tudi dolgoletne izkušnje na področju zaščite in reševanja.

Obilno deževje je avgusta v večjem delu Slovenije povzročilo katastrofalne razmere. Na udaru je bil tudi Dravograd. Počasi se postavljamo na noge, a kako naprej? Odgovorov ni, rešitev še manj, a koroška trma vztraja …

Otokar Praper je širši Sloveniji znan predvsem kot veteran vojne za Slovenijo in junak bitke za mejni prehod Holmec. Sokrajani pa ga poznamo še v različnih drugih vlogah, kot vsestranskega človeka, ki je dejaven na mnogih področjih, predvsem pa ga poznamo kot ljubitelja narave, navdušenega popotnika in srčnega prijatelja.

Razvoj informatike in spleta je v zadnjih 20 letih prinesel pravo revolucijo tudi v navideznih svetovih, ki verno posnemajo pravega. Tudi Dravograd ni izjema in ga najdemo v mnogih digitalnih oblikah.

Verjetno ni Dravograjčana, ki se ne bi še danes spominjal dneva, ko je prvič prestopil šolski prag, pa čeprav je za mnoge med nami od takrat minilo že nekaj desetletij. Več kot 30 generacij prvošolčkov pa goji tudi lepe spomine na svojo prvo učiteljico, takrat še tovarišico, Marijo Kralj.

V začetku letošnjega poletja je Dravograjčanka Ula Krenk poskrbela za nov trenutek ponosa našega kraja. S slovensko košarkarsko reprezentanco v kategoriji U18 je osvojila naslov evropskih prvakinj.

Štefanova Ančka je ena izmed tistih, ki so na neopazen način močno zaznamovali življenje skupnosti. Ravno te dni je dopolnila 93 let, kar pomeni, da je v življenju prestala številne bridkosti in veselja, takšne in drugačne. Svoj pečat je pustila v življenjih malodane vseh Libeličanov in jih spremljala ob njihovih prelomnih trenutkih, tako srečnih kot tudi najtežjih.

Luka Temnikar je plavalec. Uspešen plavalec, ki ima v svoji zbirki že številne medalje in kolajne. Je pa tudi mladenič, ki mu je že ob rojstvu življenje naložilo težka bremena, a kljub temu ovire premaguje z odločnostjo in optimizmom.

V zadnjem času se pojavlja velik problem odlaganja odpadkov na pokopališčih. Težave nastanejo zaradi nepravilnega ločevanja, saj prihaja do mešanja bioloških in drugih nevarnih odpadkov, kot so elektronske sveče. Prisotnost plastike, voska in težkih kovin v bioloških odpadkih je namreč nedopustna!

Tudi skromna mesteca dajo svetu velika imena, ki napravijo globalno velik pečat, za katerega morda na rodni grudi niti ne vedo. Dravograd pri tem ni izjema in iz naših logov so v svet odšli prenekateri posamezniki, ki so dosegli veliko. Ena izmed njih je dr. Anita Ramšak.

Zgodba Srečka Frühaufa je zgodba o uspehu – pa ne v hollywoodskem smislu. To je zgodba človeka, ki se nikoli ni odpovedal svojim sanjam, čeprav jih je moral za nekaj časa odložiti in se posvetiti drugim dolžnostim. Je zgodba o vztrajnosti in upanju.

Sanja Brezočnik je tisto mlado dekle z Robindvora, ki ga lahko vsak dan med tednom slišite na novem slovenskem radiu, ki predvaja osemdeseta. Dravograjčanka je šla pred 12 leti v širni svet, v Ljubljano, ker je od nekdaj želela delati v medijih. Njena zgodba je skorajda pravljična. V Ljubljani se je poročila, ima sina Gabra in ker je verjela v vase, ji je tudi uspelo.

Nada Kanduč je sinonim za vrtec v Dravogradu. Celotne generacije danes odraslih Dravograjčanov so bile »njeni« otroci, njeni lupčki pupčki, kot jih je pozdravila vsakič ob prihodu v igralnico. Čeprav je morala prenesti kar nekaj udarcev usode, je ohranila neizmeren optimizem in skoraj otroško veselje do življenja, morda prav zaradi ljubezni do otrok in dela z njimi.

Bratje Fratar so s Katrco v zadnjem mesecu postali ljubljenci slovenskih src. Kar ni presenetljivo, saj so nadvse prijazni in preprosti fantje, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. S simpatično Katro pa jim je uspel povsem nepričakovan dosežek. Za bolne otroke so zbrali skoraj četrt milijona evrov.

Bogomir Fajmut – Fajči je človek, ki ima zares rad svoj domači kraj in svoje dejavnosti opravlja iz čistega veselja in želje po tem, da bi bil Dravograd prijetno mestece za vse, kar se začuti že v pogovoru z njim. To je tudi vodilo njegovega najnovejšega projekta – urejanja prostora sredi trga, kjer se bodo v prijetnem vzdušju družili ljudje dobre volje. A pojdimo po vrsti.

Na ostankih 150 let stare proge, ki je že več kot pol stoletja tudi fizično ni več, se na meji dveh držav, Slovenije in Avstrije, skriva kamniti železniški lepotec, za katerega ve malokdo, še manj pa je takih, ki bi malo bolje poznali zgodovino.

V mesecu marcu smo v Dravogradu lahko srečali verjetno enega najslavnejših avtomobilov zadnjega časa. Pa nima zvenečega imena, ni najnovejši, najmočnejši ali največji, nekaterim ni niti najmanj všeč, a tokrat moramo priznati – Renaultova Katrca je avto s srcem.